Danes je balirka eden najpomembnejših strojev v sodobnem kmetijstvu, saj omogoča učinkovito spravilo in shranjevanje hrane. Čeprav jo marsikdo pozna predvsem iz pogledov na polja v času žetve, je njena vloga precej širša in bistvena za stabilno oskrbo živine z kvalitetno krmo skozi vse leto. Uporabljajo se tako na majhnih družinskih kmetijah kot v velikih agrarnih sistemih, saj s svojo funkcijo močno zmanjšujejo ročno delo ter izboljšajo organizacijo in skladiščenje pridelkov.
Torej, balirka je stroj, ki rastlinske materiale, najpogosteje seno, slamo ali travo, stisne v kompaktne bale. Te bale so lahko različnih oblik, odvisno od vrste stroja. Najbolj razširjene so okrogle balirke, ki oblikujejo valjaste bale, ki so lažje za transport in primerne za avtomatsko hranjenje živine. Kvadratne oziroma pravokotne balirke pa ustvarjajo bale, ki omogočajo boljše izkoriščanje prostora v skladiščih in hlevih. Ne glede na obliko pa ima balirka en osnovni cilj. Material čim bolj stisniti, da se zmanjša volumen, olajša manipulacija in upočasni proces kvarjenja. Uporaba balirke se začne po košnji, ko sta trava ali žito dovolj suha. Stroj pobira razporejen material s tal, ga stiska in oblikuje v bale, ki jih na koncu še ovije v vrv ali mrežo, da ohranijo stabilnost. Pri nekaterih sistemih, kot je balirka za silažo, se bale dodatno ovijejo v plastično folijo, s čimer se ustvarijo idealni pogoji za fermentacijo. Nastane kvalitetna silaža, bogata s hranili. Zaradi napredka tehnologije je sodobna balirka opremljena s senzorji, računalniškim nadzorom in avtomatskimi funkcijami, ki zagotavljajo natančen pritisk in enakomerno obliko bal. Cena balirke pa je odvisna od več dejavnikov. Od vrste, velikosti, proizvajalca in dodatne opreme.
Začnejo se pri petih tisočakih, pa vse tja do 50 tisočakov. Rabljene balirke so zato pogosto ugodnejša alternativa, saj njihova cena pade na tretjino nove. Je pa nepogrešljiv stroj v kmetijstvu, ki bistveno prispeva k učinkovitosti dela, kvaliteti krme ter dolgoročni stabilnosti kmetijske proizvodnje.