Med poletnimi počitnicami so me starši prijavili na konjeniški tabor. Nisem pa vedel, kaj lahko pričakujem, saj prej še nikoli nisem jezdil konja. Bil sem zelo nervozen, hkrati pa tudi zelo radoveden. Že prvi dan pa sem spoznal, da bo to teden poln novih doživetij, prijateljstev in nepozabnih trenutkov. Vsako jutro smo dan začeli z obiskom hleva.
Dreserji so nam pokazali kako pravilno pristopiti h konju, kako ga pobožati in mu nadeti povodec. Naučili smo se tudi, kako pomembno je, da konja najprej skrtačimo, očistimo kopita in preverimo ali je pripravljen na jahanje. Hitro smo ugotovili, da skrb za konja zahteva veliko odgovornosti in potrpežljivosti. Ko smo opravili priprave je sledilo jahanje. Najprej smo vadili na ograjenem jahališču, kjer smo se učili pravilnega sedenja, držanja vajeti in usmerjanja konja. Dreserji so nas ves čas spodbujali in nam pomagali premagovati začetni strah. Iz dneva v dan smo postajali bolj samozavestni in spretnejši. Ta konjeniški tabor je poskrbel za prijetna doživetja. Najlepši del tabora je bil izlet po gozdnih poteh in travnikih. Jezditi skozi naravo je bilo nekaj posebnega. Slišali smo petje ptic, občutili rahel veter in opazovali čudovite razglede. Konji so mirno hodili po poteh, mi pa smo uživali v njihovih sedlih. Takrat sem resnično začutil, kako posebna je povezanost med človekom in konjem. Poleg jahanja je konjeniški tabor dal tudi veliko znanja o življenju konj. Spoznali smo različne pasme, izvedeli, kaj jedo, kako se sporazumevajo in zakaj potrebujejo redno nego. Presenetilo me je kako dobro si zapomnijo ljudi in kako hitro začutijo naše razpoloženje.
Ta poseben konjeniški tabor mi bo za vedno ostal v lepem spominu. Naučil me je odgovornosti, potrpežljivosti in spoštovanja do živali. Poleg tega sem spoznal veliko novih prijateljev ter odkril, kako plemenite, mirne in zaupanja vredne živali so konji. Prepričan sem, da se bom na takšen tabor še kdaj z veseljem in zanimanjem vrnil.